DUBROVNIK

Zimska uvertura v noro poletje

MAROKO

25.7. 2011 - 5.8. 2011

Maroko, vrtiljak kontrastov

»Zaljubljene v druge kulture in zaljubljene v drugačne ljudi.«

Maroko, atraktivna in popularna dežela, ki navdušuje  iskalce pristnih doživetij in vzdušij. 

V trenutku, ko smo stopile na maroška tla, začutimo, da smo prišle v nenavadno deželo. Ni povsem afriška, ni povsem arabska, ni povsem evropejska, ampak je kombinacija vsega. Razpeta med dve morji, dva kontinenta in tri kulture, vedno dramatična vedno nepredvidljiva. Le kje je še v eni deželi mogoče najti s snegom pokrite planine Atlasa, obalo Atlantika in Sredozemlja, puščavo Saharo, velika kraljeva mesta …

Maroko je prava kombinacija vsega - od modernih mest Casablance in Rabata preko starih kraljevskih mest Feza, Meknesa in Marakeša do visokega Atlasa ter puščavskih sipin ...

Naše dvotedensko potovanje je bilo ponovno spontano. Vsrkavanje dogodkov, kulture, hrane, zapletenih odnosov smo začele v Fesu. Fes velja za kulturno in duhovno prestolnico dežele. Iz vseh zgodovinskih obdobij so ohranjene palače in mošeje, tamkajšnja univerza (ustanovljena l859) pa je skupaj s tisto v Kairu najstarejša v islamskem svetu. Prav zaradi zgodovinskega pomena je Fes še danes mesto konferenc arabskih vrhovnih državnikov in drugih mednarodnih srečanj. V Fesu vse obiskovalce najbolj navdušuje prvotna medina, polna zgodovinskih spomenikov. Gostoljubnost prvi dan v Fesu nas je napolnila s popolnoma novo potovalno energijo in spisala pravljico prihodnjih dni, ki smo jo nadaljevale v Merzougi.

Po skoraj 12h vožnje na nočnem avtobusu smo prispele v Risani, nato pa s skrito kodo dobile svojega voznika do pokrajine Merzouga. Jedro naše popotniške pravljice se je lagodno stopnjevalo in nam kazalo svoje maroško bistvo. Popolnoma nevedno smo se zazibale v pesem, katero pišejo avtohtoni prebivalci Berberi s svojo samobitnostjo. V puščavi smo preživele tri nepozabne dni. Prisotnost Berberov in Tuaregov je čutiti v vseh spektrih življenja in njihov dotik je tisti, ki prispe do dušne potnika. Sploh se ga ne zavedamo, dokler ne zaboli srce ob spoznanju, da moramo zapustiti njihove preproste, a tako bogate vasice, ki so raztresene po dolinah in hribih. 

Po zaključeni puščavski pustolovščini smo si bile enotne, da smo doživele bistvo Maroka. Četudi od sedaj naprej ne doživmo nič nepozabnega, je to potovanje doseglo svoje bistvo.

Počasi smo se odpravile proti Essaouiri. Takoj smo se napotile proti medini, kjer so v nas ves čas skakali ulični ponujalci hostla. Občasno živčnost je vedno premagala dobra volja. Essaouira leži ob obali, a je bilo vreme ves čas vetrovno, občasno prav hladno. Plaže so dolge in peščene. Veliko je kajterjev, srfarjev, sprehajalcev. Je pa res, da zelo težko opaziš "turistko" (beri: oblečeno v kopalke). Ženske se kopajo v burkah, v teh istih potem na plaži ležijo, se sončijo :) :).

Naslednje mesto je bilo Marrakech mesto, ki mu pravijo tudi južni biser, velja za enega najlepših v Maroku in je zato drugo turistično središče države (za Agadirjem). Mesto ima pomembno administrativno vlogo, njegovo gospodarstvo pa temelji na trgovini, storitvah in turizmu. Marakech ima mednarodno letališče, mesto pa je  tudi najbolj južna točka državne železnice. Posamezne dele mesta ločujejo redkeje poseljena območja z zelenimi površinami in vrtovi. V osrčju medine je nepravilno oblikovan trg, na katerem je ves čas živahen vrvež prodajalcev različnega blaga na stojnicah s hrano, domačini, turistov krotilcev kač, akrobatov itd. Novi del mesta je poslovno središče s pisarnami, glavno avtobusno in železniško postajo, restavracijami, hoteli in trgovinami, ki so skoncentrirane ob glavni prometnici - Avenija Mohameda V. 

Vez med Marrakechom in Cheufchauenom je bil Rabat. Rabat je glavno mesto Maroka in drugo največje mesto v državi. Je predvsem politična prestolnica s sedežem vlade, kraljevo rezidenco in tujimi diplomatskimi predstavništvi. Rabat je dobro povezan z drugimi obalnimi mesti in notranjostjo države; železniška proga je speljana neposredno v središče mesta. Južno od mestnega središča je obsežen kompleks s kraljevo rezidenco. Zaščitni znak Rabata je Hasanov stolp, ki je pravzaprav minaret načrtovane al Mansurjeve mošeje. Stolp s čudovitim razgledom stoji na vzhodnem robu Rabata.

O čudovitem "modrem mestu" pa naj govori slikovni material.

Zakaj v Maroko? 

 Zato ker je tam, ker je tako daleč in drugačen, ker je še vedno tako srednjeveški in kontraverzen, zato, ker je tako lep in čudaški.

Zadnji vikend-paket

V petek sva se torej poslovili od obale. Cel dan sva potovali. Po dveh urah trajekta (z 1,5-urno zamudo!!), cakanju na zelezniski postaji v Chumphonu in spalnem vlaku (z enourno zamudo!!) sva v Bangkok v soboto vseeno prispeli 1 uro pred predvidenim prihodom. :) ..a le slabo uro prepozno, da bi se pridruzili turistom, ki so odsli na plavajoco trznico. Namesto da sva agencijam placali celo 4-kratno ceno tega ogleda, sva raje odsli v tempelj Wat Arun. To je arhitekturno najbolj zanimiv tempelj: je v obliki stozca, na katerega se povzpnes po stopnicah, strmih kot lestev.

Naslednji dan sva se udelezili nedeljskega izleta v zgodovinsko mesto Kanchanaburi. Zanj je znacilen most na reki Kwai, ki ga je v casu 2. svetovne vojne pod prisilo Japoncev v tezaskih pogojih gradilo vec tisoc vojakov s Tajske in sosednjih drzav (Burma, Laos).
Istega dne sva obiskali slapove, kamor Tajci prihajajo na nedeljske piknike in kopanje v tolmunih. Kosilo si prinesejo s seboj in prezivljajo prosti cas z otroci. Tam so bile postavljene tudi stojnice, kjer so cvrli sadje. Poskusili sva bananin cips in degustirali suhi mango - ni boljsega !!! :)
Zatem sva odsli v svetovno znan Tempelj tigrov. O tem zoo-templju krozijo kontraverzne govorice, da so tigri drogirani, v kar sva (ce primerjava krotkost in videz tigrov v Karljestvu tigrov, ki sva ga pred 14 dnevi obiskali na severu drzave) prepricani tudi sami. Morava reci, da so naju bolj od tega osupnile visoke cene vstopnic in slikanja s tigri, saj cloveku ob pogledu na posestvo resnicno ni jasno, za kaj menihi porabijo pridobljeni denar. Nastalo je nekaj slik z motivi tigrov in menihov, vendar so le-te dokaz, kako lahko slika prikaze povsem drugacno (olepsano!) situacijo, kot je v resnici.

Vse do zadnjega dne sva bili nastanjeni v Bangkoku - na ulici blizu reke in razvpite back-packerske cetrti. Dva dni sva v miru nakupovali spominke in prezivljali se zadnje trenutke v vrvezu azijskega velemesta. Trenutno sva na letaliscu v Colombu (Sri Lanka), od koder bova cez dobro uro poleteli proti Milanu... potem pa domov na domace kosilo :)

Obljubljava sklep in slikovni povzetek najinih (zimskih:D) pocitnic!

T&U

Ko Tao

Ko Tao je eden najmanjsih otokov v Tajskem zalivu, na njem se se ne pozna vpliv modernizacije - celoten otok (z izjemo obmocja pristanisca) je "razvlecena vas". Na cestah je veliko peska, voznjo pa otezuje tudi razgiban teren. Pobocja so ponekod tako strma, da najin skuter ni zmogel "splezati" z dvema osebama :P ..

Zaradi prav neumne cene prevoza na najvecjo znacilnost Ko Taa (z nasipom povezane tri otocke), ki je od otoka na neki tocki oddaljena le 300m, sva se raje odlocili obiskati zalivcke vzhodne strani otoka. Zaradi prevelike strmine in unicene ceste sva se odpovedali Mango zalivu, do ostalih pa sva morali pot deloma opraviti pes, saj so ceste proti obali pescene in grbinaste.

Zelo nama je bil vsec miren zaliv z zaobljeno skalo, na katero se da povzpeti s pomocjo vrvi, najbolj pogmni pa so z nje tudi skocili z visine 5-7m. Prijetno se je bilo sladkati s sladoledom na razgledni tocki.

Jutri popoldne kreneva nazaj na celino in se posloviva od morja :( .. V zadoscenje nama je prav lepa porjavelost, ki sva jo nabrali na obalah, med plovbo in na motorju ;)

Finish najinega potovanja bo nekaksen kulturno-zgodovinski vikend, ki se bo zakljucil s shoppingom. :

Savadiiiii = hellooooo!

Od sobote do srede bova nastanjeni na odrugem najvecjem tajskem otoku Ko Samui. Najin resort je na vzhodni strani. Opaziti je klimatsko spremembo, saj cel dan pihajo vetrovi, proti plazam pa se valijo valovi. Zacuda v otoskem resortu ni cenovnih razlik v primerjavi s celino. Hrano imajo cudovito, je pa nekaj tezav z internetno povezavo, zato morava hodit po internetne storitve v bliznje mestece Chaweng, ki je tudi turisticno sredisce otoka.

Prvi dan sva za prevoz koristili tovornjake, v torek pa sva se opogumili in najeli skuter. Morava priznati, da sva se dobro prilagodili azijskemu prometu in cestnim pravilom - tukaj namrec vozijo po levi strani in precej drzno. Bencinske postaje so redke, zato pa je ob cesti polno stojnic, kjer ti bencin natocijo kar iz steklenic. Za primerjavo - poln tank skuterja stane 120THB = do 3 eure :)

Na ta nacin sva prihranili nekaj denarja za ogled glavnih atrakcij otoka v lastni reziji. Sprva sva si ogledali nekdanjo ribisko vas Bo Phut in budisticne templje, kjer sva tudi spili odlicen kapucino v (kljub vsej sari) prijetni gostilnici tik ob morju. Ustavili sva se tudi v Chawengu. Chaweng je za razliko od nasega zalivcka (Silver beach) bolj natrpan. Zanj je znacilna nekaj km dolga plaza, dolga turisticna ulica, trznice s tekstilom, kafici in jezero. Popoldne se je pooblacilo, vendar se je voznja s skuterjem kljub temu izkazala za dober nacin soncenja. Odpeljali sva se do naravnih kamnitih skulptur v obliki cloveskih genitalij :))) .. cesa vsega je sposobna mati narava!!! :)

Jutri se bova s trajektom namenili na naslednji otok: Ko Tao.

Poletni februar

Javljava se vam iz Krabija, natanceje iz Ao Nanga. Bivava v cudovitem resortu pod mogocnimi klifi, v svoji hisici. V torek sva se z lokalno agencijo odpeljali po otocju Phi - Phi. Videli sva zares cudovite plaze in imeli priloznost zaplavati v jati flurestencnih ribic . Morje je toplo, temperatura ozracja pa krepko preseze 30 C. Nic kaj podobno razmeram doma, a ? :)

Naslednji dan sva odsli na Railay. Plaza se deli na dva dela - Vzhodni in Zahodni. Tam je raj za vse plezalce in vse skupaj malo razpusceno (chill out scena). Tjasa se je skozi porascen klif in jamsko spiljo prebila na plazo Ton Sai, kjer, kot pravi, vse poteka se za odtenek bolj pocasi :)

Danes se hladiva v domaci senci. Koza res se ni navajena taksnih sokantnih podnebnh razmer.

Zvecer si bova privoscili najboljse palacinke iz slanega testa z razlicinimi nadevi. Res vrhunske, treba bo improvizirat tudi doma ! :)

Trekking

Vrnili sva se s 3-dnevnega trekkinga, ki je zaobjel vrsto razlicnih aktivnosti.

1.dan: GORSKA VAS LAHU

Pred hisko v Chiang Maiju naju je pobral tovornjak, v katerem se je z nama kmalu peljalo se nekaj trekkerjev: 2 Japonki (moram rect, da sta imeli primerno obutev - sandale in krokse :PPP), cvekavi American in Korejka. Med potjo smo se ustavili v vrtnariji orhidej in na farmi kac, kjer je generacija Tajcev (dedek, fotr, sin) uprizorila kobra show, dedek pa se je celo potopil v bazen s pitonom. Zatem smo na lokalni trznici opravili nakup prigrizkov. Tovornjak je ustavil v imitaciji vasi, kjer zenske okoli vratu nosijo kovinske obroce.

Odpeljali smo se k reki, v kateri so se kopali sloni. Sledilo je kosilo (spet riz :D) in 1,5-urni vzpon do gorske vasi LAHU, kjer govorijo svoj jezik. Vzpon je bil kar naporen. Pot se je vila po cesti iz rdeckaste prsti, obrkozala nas je gosta bambusova dzungla. Po uri vzpenjanja se je odprl razgled na okoliske grice in sosednje gorske vasi.

V vasi Lahu so nas nastanili v bambusovi kolibi na kolih. Takoj so nas obkrozili vaski otroci, njihovo stevilo se je iz minute v minuto povecevalo. Najbolj gostoljuben med njimi je bil 8-letni Apapon, ki nama je pokazal svojo kolibo in prinasal sadeze (tamarind). Pletli so nama kite, hoteli so naju zmasirat in radovedno brskali po puscici. Sporazumevanje z njimi je potekalo enostavno - s pomocjo kretenj in osnovnih angleskih besed, ki so se jih naucili od turistov. Skoraj brez napake izgovarjajo najina imena.

V vasi so nam postregli z vecerjo, vecer pa smo nadaljevali z druzenjem ob ognju. Domacin je vsakemu izmed nas pripisal po 20 let vec, zastavil nam je tudi dve miselni uganki s palicicami in spretnostno igro s sveco. Uganite, kdo je bil najbolj uspesen ... hehe, midve :)

Spali smo pod mrezami, zaviti v odeje, saj se temperature v gorah ponoci kar spustijo. Ob treh zjutraj so ze priceli kikirikat petelini.

2. dan: DZUNGLA, SLAPOVI

Zajtrk in prebujanje na soncni terasi. Poslovit se je prisel Apapon, ocitno sva mu prirasli k srcu. Pot sva nadaljevali samo z Americanom. Cvekav kot je, nama je zaupal, da za njegove finance na vecnem potovanju skrbi zena: po locitvi mu odplacuje polovico njune bivse hise.

Dobili smo novega vodica po imenu Wi. Lahko bi se reklo, da je malo utrgan. Razlaga o zivljenju v vasi in zbija sale - strasi nas glede kac, kaze na taranteline luknje in ponuja grenko sadje pod pretvezo, da je sladko. Vseskozi si prepeva in razlaga o svojih dzungelskih podvigih. V dzungli naredimo postanek pri dveh slapovih. Prespimo v campu ob sumeci reki.

3. dan: JEZA SLONOV, RAFTING, BAMBUSOV SPLAV

Med zajtrkom opazujemo decka, ki v reki kopa slona. Sledi nekaj minutna jeza slonov in priloznost, da jih pocohamo. Na vrsti je ne ravno zahteven rafting med oglatimi skalami sumece reke. Ko se je reka umirila, smo prestopili na bambusov splav, ki nas je odpeljal nekaj sto metrov navzol po reki do cilja. Tovornjak nas je pripeljal nazaj v Chiang Mai.

Zvecer jo bova z vlakom mahnili proti obalam !!!

Lp.