MAROKO

25.7. 2011 - 5.8. 2011

Maroko, vrtiljak kontrastov

»Zaljubljene v druge kulture in zaljubljene v drugačne ljudi.«

Maroko, atraktivna in popularna dežela, ki navdušuje  iskalce pristnih doživetij in vzdušij. 

V trenutku, ko smo stopile na maroška tla, začutimo, da smo prišle v nenavadno deželo. Ni povsem afriška, ni povsem arabska, ni povsem evropejska, ampak je kombinacija vsega. Razpeta med dve morji, dva kontinenta in tri kulture, vedno dramatična vedno nepredvidljiva. Le kje je še v eni deželi mogoče najti s snegom pokrite planine Atlasa, obalo Atlantika in Sredozemlja, puščavo Saharo, velika kraljeva mesta …

Maroko je prava kombinacija vsega - od modernih mest Casablance in Rabata preko starih kraljevskih mest Feza, Meknesa in Marakeša do visokega Atlasa ter puščavskih sipin ...

Naše dvotedensko potovanje je bilo ponovno spontano. Vsrkavanje dogodkov, kulture, hrane, zapletenih odnosov smo začele v Fesu. Fes velja za kulturno in duhovno prestolnico dežele. Iz vseh zgodovinskih obdobij so ohranjene palače in mošeje, tamkajšnja univerza (ustanovljena l859) pa je skupaj s tisto v Kairu najstarejša v islamskem svetu. Prav zaradi zgodovinskega pomena je Fes še danes mesto konferenc arabskih vrhovnih državnikov in drugih mednarodnih srečanj. V Fesu vse obiskovalce najbolj navdušuje prvotna medina, polna zgodovinskih spomenikov. Gostoljubnost prvi dan v Fesu nas je napolnila s popolnoma novo potovalno energijo in spisala pravljico prihodnjih dni, ki smo jo nadaljevale v Merzougi.

Po skoraj 12h vožnje na nočnem avtobusu smo prispele v Risani, nato pa s skrito kodo dobile svojega voznika do pokrajine Merzouga. Jedro naše popotniške pravljice se je lagodno stopnjevalo in nam kazalo svoje maroško bistvo. Popolnoma nevedno smo se zazibale v pesem, katero pišejo avtohtoni prebivalci Berberi s svojo samobitnostjo. V puščavi smo preživele tri nepozabne dni. Prisotnost Berberov in Tuaregov je čutiti v vseh spektrih življenja in njihov dotik je tisti, ki prispe do dušne potnika. Sploh se ga ne zavedamo, dokler ne zaboli srce ob spoznanju, da moramo zapustiti njihove preproste, a tako bogate vasice, ki so raztresene po dolinah in hribih. 

Po zaključeni puščavski pustolovščini smo si bile enotne, da smo doživele bistvo Maroka. Četudi od sedaj naprej ne doživmo nič nepozabnega, je to potovanje doseglo svoje bistvo.

Počasi smo se odpravile proti Essaouiri. Takoj smo se napotile proti medini, kjer so v nas ves čas skakali ulični ponujalci hostla. Občasno živčnost je vedno premagala dobra volja. Essaouira leži ob obali, a je bilo vreme ves čas vetrovno, občasno prav hladno. Plaže so dolge in peščene. Veliko je kajterjev, srfarjev, sprehajalcev. Je pa res, da zelo težko opaziš "turistko" (beri: oblečeno v kopalke). Ženske se kopajo v burkah, v teh istih potem na plaži ležijo, se sončijo :) :).

Naslednje mesto je bilo Marrakech mesto, ki mu pravijo tudi južni biser, velja za enega najlepših v Maroku in je zato drugo turistično središče države (za Agadirjem). Mesto ima pomembno administrativno vlogo, njegovo gospodarstvo pa temelji na trgovini, storitvah in turizmu. Marakech ima mednarodno letališče, mesto pa je  tudi najbolj južna točka državne železnice. Posamezne dele mesta ločujejo redkeje poseljena območja z zelenimi površinami in vrtovi. V osrčju medine je nepravilno oblikovan trg, na katerem je ves čas živahen vrvež prodajalcev različnega blaga na stojnicah s hrano, domačini, turistov krotilcev kač, akrobatov itd. Novi del mesta je poslovno središče s pisarnami, glavno avtobusno in železniško postajo, restavracijami, hoteli in trgovinami, ki so skoncentrirane ob glavni prometnici - Avenija Mohameda V. 

Vez med Marrakechom in Cheufchauenom je bil Rabat. Rabat je glavno mesto Maroka in drugo največje mesto v državi. Je predvsem politična prestolnica s sedežem vlade, kraljevo rezidenco in tujimi diplomatskimi predstavništvi. Rabat je dobro povezan z drugimi obalnimi mesti in notranjostjo države; železniška proga je speljana neposredno v središče mesta. Južno od mestnega središča je obsežen kompleks s kraljevo rezidenco. Zaščitni znak Rabata je Hasanov stolp, ki je pravzaprav minaret načrtovane al Mansurjeve mošeje. Stolp s čudovitim razgledom stoji na vzhodnem robu Rabata.

O čudovitem "modrem mestu" pa naj govori slikovni material.

Zakaj v Maroko? 

 Zato ker je tam, ker je tako daleč in drugačen, ker je še vedno tako srednjeveški in kontraverzen, zato, ker je tako lep in čudaški.